Putin ponuja istanbulske pogovore: mir ali novi konflikti?

Russland bietet der Ukraine Friedensgespräche in Istanbul an, während die internationale Gemeinschaft eine Waffenruhe fordert.
Rusija ponuja ukrajinske mirovne pogovore v Istanbulu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k premirju. (Symbolbild/ANAG)

Putin ponuja istanbulske pogovore: mir ali novi konflikti?

Ruski predsednik Vladimir Putin je dal ponudbo za nadaljevanje mirovnih pogovorov z Ukrajino. Pogovori naj bi se začeli v Istanbulu v četrtek, 15. maja in potekajo brez prednostne naloge. Putin poudarja, da tisti, ki želijo mir, ne morejo biti proti razpravi. Ne reagira neposredno na zahtevo ukrajinskega predsednika Wolodymyrja Selenskyja po 30-dnevnem premierju, ampak tudi napoveduje pogovor s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom za nedeljo, ki je Turčijo že prej opisal kot idealno mesto za pogajanja.

Ta razvoj je v ozadju, da je tridnevno enostransko prijavljeno premirje poteklo ob polnoči. Tiskovni predstavnik Kremelj Dmitri Peskow je potrdil, da ta premirja ne velja več, in poročali so o številnih poškodbah sporazumov. Obe strani se medsebojno obtožujeta, da sta med napovedanim premirom izvajala napade. Selenskyj je zavrnil sprejetje navideznega požarnega premora kot manipulativne strategije Putina, da bi proslavil 80. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo.

Mednarodne reakcije in sankcije

Na mednarodni ravni francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Strandmer, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk poziva brezpogojno premirje. Merz je optimističen glede diplomatskih prizadevanj za odpoved vojne. V Kijevu je bila sprejeta skupna razlaga, ki vključuje povpraševanje po 30-dnevnem premirju od ponedeljka. Če jih Rusija zavrne, ZDA in Evropejci grozijo strožje sankcije, zlasti v bančnem in energetskem sektorju.

Po drugi strani je

Rusija pozvala k prenehanju dobav orožja v Ukrajino kot predpogoj za 30-dnevni oddih. Peskow je pojasnil, da bo premirje iz Ukrajine dalo prednosti. Kljub trenutnim vojaškim izzivom se Rusija vidi prednost v svoji ofenzivi v Ukrajini in mirno reagira na bližajoče se sankcije Zahoda.

Zgodovinski kontekst in izzivi

Pogajanja o premirju za rusko napadalno vojno proti Ukrajini so se začela spomladi 2022, vendar so bila večkrat porušena. Do februarja 2025 ni bilo več dvostranskih mirovnih pogovorov. Do danes mednarodna skupnost, vključno z resolucijami OZN, ni mogla bistveno spremeniti odnosa Rusije. Konflikt se ni samo razvil v geopolitični spor, ampak tudi postavlja vprašanja o suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine.

Različni diplomatski poskusi, vključno s prizadevanji za posredovanje Donalda Trumpa februarja 2025, doslej niso bili uspešni. Navsezadnje se zdi, da ti novi pogovori v Istanbulu ponujajo možno svetlo točko, čeprav sta nezaupanje med obema narodom in zapletenost zahtev obeh strani velike ovire.

Putin je pozval, da Rusija leta 2022 ni odgovorna za razbijanje pogajanj in je tako zavrnila obtožbe Ukrajine. Pot do stalnega miru ostaja nejasna in za katero so značilni številni izzivi, vendar bi lahko prihajajoče razprave predstavljale nov pristop v zataknjenem konfliktu.

Details
Quellen