Klöckner zahteva: Cerkev bi morala pastoralno skrb za politiko!

Klöckner zahteva: Cerkev bi morala pastoralno skrb za politiko!

Jutta Klöckner, nova predsednica Bundestaga, je med svojim govorom na sestanku novega Bundestaga 23. aprila 2025 izpostavila vlogo Cerkve v družbi. V intervjuju za "Bild Am Sonntag" je izrazila ostre kritike o politični interferenci cerkva v Nemčiji. Klöckner prosi cerkve, da se bolj osredotočijo na pastoralno oskrbo ljudi in biti manj politično aktivni. Vaše izjave so sprožile razpravo o pomembnosti in omejitvah političnega angažiranja cerkva.

Član politika Bundestag in CDU ugotovi, da se cerkev vedno bolj obnaša kot nevladna organizacija z zagotavljanjem izjav o trenutnih političnih vprašanjih. Klöckner opozarja, da bi bile cerkve s to zavezo lahko "zamenljive" in ne morejo več obravnavati temeljnih vprašanj svoje vere. To se odraža v obsežni razpravi, ki jo je sprožil njen komentar. Cerkveni predstavniki iz okrožja Bad Kreuznach na drugi strani predstavljajo drugačno perspektivo in poudarjajo potreben politični glas cerkva v današnji družbi.

politični glasovi in ​​odpor

Izjave Klöcknerja najdejo tako privolitev kot odpor. Podporniki, kot je Thorsten Frei (CDU), podpirajo njihov položaj in dvomijo, v kolikšni meri bi morale biti cerkve zavezane za vsakodnevno politiko. V nasprotju s tem ugledni politiki, kot je Lars Castellucci (SPD), izražajo kritiko Klöckners in poudarjajo, da ni njihova naloga, da cerkvenim nasvetom svetujejo. Karl Lauterbach (SPD) in Britta Haßelmann (Zeleni) sta tudi poudarila pomen političnega glasu cerkva. Zlasti smrt papeža Frančiška je videti kot izguba pomembnega političnega glasu katoliške cerkve, ki je od nekdaj skrbel za pomisleke revnih in najšibkejših.

Armin Laschet (CDU) poudaril zavezanost papeža Frančiška do družbenih vprašanj svoje skupnosti in jasno povedal, da je politično in družbeno angažiranje cerkva osrednjega pomena za družbo. Annette Schavan (CDU) je celo šla tako daleč, da je opisala kritiko politične vloge cerkva in poudarila, da krščanstvo že od začetka vsebuje politični element.

Zgodovina cerkvene socialne politike

Da bi bolje razumeli trenutno razpravo o vlogi cerkva v politiki, je smiselno, da si ogledate zgodovino in tradicijo. Katoliška cerkev se je v preteklosti ukvarjala s socialnimi in političnimi vprašanji. To se ni začelo le v 19. stoletju z vprašanjem delavcev, ampak je zajemalo številne teme, kot so revščina, bogastvo, suženjstvo, vojna in mir. Skozi stoletja je cerkev vedno preizkušala etično odgovorne življenjske razmere v spreminjajoči se družbi.

Pomembni dokumenti, kot je enciklični "Rerum novarum" papeža Leo XIII. Od leta 1891 ponazarjata potrebo po državni socialni zaščito in pomembnosti socialnih vezi. To razvijanje družbenega poučevanja cerkve kaže, da ne predstavlja togih stališč, ampak se fleksibilno reagira na družbene izzive.

Katoliško socialno gibanje je odločilno prispevalo k oblikovanju političnega konteksta v Zvezni republiki Nemčiji, zlasti prek organizacij, kot je katoliško gibanje zaposlenih (KAB). Tudi če se je vpliv tega gibanja v zadnjih desetletjih zmanjšal, ostaja osrednja naloga Cerkve, da aktivno komentirajo družbena in politična vprašanja.

Današnja razprava o vlogi cerkva kaže, kako pomembno je, da svoj glas prinašajo v družbene in politične razprave. Nazadnje lahko socialni in gospodarski pogoji vplivajo na življenje vere, tudi če cerkev poudarja, da ni vsaka rešitev lahko disciplinska za družbene težave.