Poljska pred odločitvijo: kdo bo naslednji predsednik?

Poljska pred odločitvijo: kdo bo naslednji predsednik?

Danes, 1. junija 2025, je Poljska na ključni prelomnici: novi predsednik bo izbran v razburljivem drugem krogu volitev. Zadnje javnomnenjske raziskave so za najvišji položaj v državi pomerile liberalnega kandidata Rafala Trzaskowskega in desničarskega konservativca Karola Nawrockega. Glasno Južnonemški časopis Oba sta tako rekoč izenačena, kar označuje volitve kot usmerjevalno izbiro za globoko razdeljeno Poljsko.

Trzaskowski, liberalni župan Varšave, je v prvem krogu prejel 31,3 % glasov, Nawrocki, malo znani zgodovinar, pa 29,5 %. BBC poročali. Prvega kroga se je udeležilo dobrih 67 % volivcev. Pri končni odločitvi Trzaskowskega podpira proevropski premier Donald Tusk, Nawrockega pa desnokonservativna PiS. Zmaga Nawrockega bi lahko Tusku otežila vladanje in celo vodila do predčasnih volitev.

Politični izzivi

V volilni kampanji izstopa razočaranje nad politiko: za desničarske skrajne kandidate je v prvem krogu glasovalo več kot 21 % volivcev. To bi lahko pomenilo, da bodo privrženci izpadlih desničarskih skrajnih kandidatov v drugem krogu volitev podprli predvsem Nawrockega. Med volilno kampanjo je večkrat povzročil razburjenje z opozorilom o izgubi poljske suverenosti s strani EU. Njegovi podporniki s podeželja pozivajo k vrnitvi k tradicionalnim vrednotam in manjšemu vplivu EU.

Na drugi strani je Trzaskowski, ki se močno zavzema za pravice LGBT in nagovarja predvsem urbane volivce. Njegovi politični cilji med drugim vključujejo liberalizacijo zakonodaje o splavu in reforme pravosodja. Ugotovil pa je tudi, da njegova podpora v anketah ni dosegla pričakovanj, čeprav je pred volitvami veljal za favorita.

Geopolitične razsežnosti volitev

Hkrati bodo na predsedniške volitve vplivale tudi geopolitične razmere. Poljska se je kot članica EU od leta 2004 nenehno razvijala in namerava v obrambo vložiti 4,7 % svojega BDP, zlasti v kontekstu vojne v Ukrajini. Pod geslom Varnost, Evropa! Država se osredotoča na vojaško in gospodarsko varnost ter podporo Ukrajini. Ukrajinska vojna je povečala vojaški pomen Poljske, saj ima poljska vojska več vojakov kot Bundeswehr – skupaj 206.000.

Pred kratkim je Poljska prevzela tudi predsedovanje Svetu Evropske unije, kar prav tako prispeva k trenutni politični dinamiki. To predsedovanje Svetu prihaja v težkem geopolitičnem času, ki ga zaznamujeta tako ruska agresivna vojna kot razmere na Bližnjem vzhodu. Premier Tusk načrtuje številne dogodke, s katerimi bo Poljsko pozicioniral kot aktivnega akterja v EU in promoviral svojo politično agendo, hkrati pa zagotovil zdravstveno, energetsko in gospodarsko varnost v Evropi. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje to predsedovanje vidi kot priložnost za odločilen napredek projektov EU na področju obrambne in migracijske politike.

V tej turbulentni politični konstelaciji je negotovo, v katero smer bo ubrala Poljska. Odtok med Trzaskowskim in Nawrockim ne bo vplival le na notranje zadeve države, ampak bo imel tudi daljnosežne posledice za odnose z Evropo in širše. Danes bodo glasovi volivcev odločili, ali se bo Poljska še naprej premikala v proevropsko smer ali bo nacionalizem postal pomembnejši.